Nagovor predsednika

 

AOPA Slovenija predsednik Blaž Berdnik

Spoštovani kolegi lastniki letal in piloti,

 

Tole pišem v nekem jesenskem meglenem jutru globoko med zasavskim hribovjem. V dolini in nedaleč od mesta kjer nas je januarja 2008 presunila nesreča Antonova An-2. Opis nesreče lahko kratko opišemo s suhoparno kratico CFIT (contoled flight into terrain). Seveda pa so v senci nesreče predvsem človeška življenja, spremenjene usode mnogih ljudi povezanih s pilotom in kopilotom tega nesrečnega dogodka.

 

Kje smo z letalsko varnostjo, predvsem pa z odnosom go splošnega letalstva danes, približno 16 let po nesreči? Kot že več let ugotovljamo tisti, ki se strokovno ukvarjamo z letalstvom, žal vsako leto bolj in bolj nazadujemo. Prav danes zjutraj sem ponovno, tako kot je v času moderne informacijske tehnologije v navadi, na eno izmed aplikacij, poleg poročila o včerajšnem delovanju naše letalske šole, dobil še slike popolnoma razbitega šolskega letala neke druge letalske šole. Kolega inštruktor je poleg grozljivih slik popolnoma zlomljenega trupa in kril dodal samo še kratko opombo: »Oba pilota živa, samo poškodovana«.

 

Zdi se skoraj grozljivo, da smo prišli v Sloveniji tako nizko. To letalo je bilo v nesrečo namreč udeleženo že tretjič! Naj dodam še grozljivo dejstvo, daje to letalo skoraj novo in da se je ta niz nesreč zgodil v približno letu in pol. Kar dvakrat je to letalo zletelo z vzletno-pristajalne steze, enkrat zlomilo nosno nogo, drugič se zavrtelo in uničilo krilo. Tokrat pa je bila nesreča samo še grozljivi finale popolnma uničenega letala nekje med koroškimi hribi. Nihče, niti odgovorni inštruktorji, niti regulator žal niso prekinil niza dogodkov. Luknje v švicarskem siru (Swiss cheese model letalske varnosti) pa so se zopet poravnale.

 

Vprašanje, ki je torej na mestu v tem in še v drugih primerih nesreč zadnjih let, je kaj se dogaja z našo kulturo letenja, z našo stroko in našim regulatorjem?

 

Seveda so vse tri zgoraj stvari tesno prepletene in močno medsebojno povezane. Imajo pa skupen imenovalec. In to je najpomembnejši člen v vsakem letalskem sistemu. Inštruktor letenja je tisti, ki novim kandidatom za pilote vzgaja in vceplja v podzavest letalsko kulturo, odnos do letenja ter letalsko varnost. Tu zamnejave ni. Mačehovski odnost EU kot tudi naše države do splošnega letalstva kar kliče po spremembah. Nujno potrebno je takojšnje vlaganje v inštruktorje letenja. Medtem ko plačujemo šolanja politikom, diplomatom, zdravnikom, ekonomistom, tehnikom pa je letalstvo zopet prepuščeno samem sebi. V Sloveniji smo na tem področju padli na celi črti. Še tistih nekaj poklicnih pilotov, ki ima interes da opravljajo delo inštruktorja letenja, smo s stanjem v mnogih letalskih šolah (odnosom do poklicnega dela, ne-rednim plačevanje, mizernimi dohodki ipd.) odvrnili od tega lepega poklica ali hobija. Nastala je negativna selekcija, ko se večkrat najboljši ne odločajo za to delo in pustijo odprto vrzel, ki jo največkrat ne zapolni nihče ali pa jo zopolnijo slabši, včasih tudi neprimerni kandidati. Pootrebna je sprememba načina in fananciranja šolanja in tako tudi zagotoviti najboljšim učencem in pilotom vsake generacije, da delujejo kot inštruktorji letenja. Prav tako je potrebno spodbujati nepoklicne pilote, da svoje znanje nadgradijo v inštruktorje letenja. Brez tega bo naše letalstvo izumrlo.

 

Kot je bilo že omenjeno v enem od prejšnjih uvodnikov je birokracija, ki nas je je popolnoma okupirala ogormen problem. Sistem, ki ga regulator postavlja in zagovarja je popolnoma neprimeren za splošno letalstvo in kar kliče po spremembi regulative. Mogoče po vzoru FAA Part 91. Strani in strani SMS poročil o varosti, analize tveganj, upravljanje s spremembami in ostale birokratske želje več kot očitno bolj malo prispevajo k varnosti letenja v Sloveniji. V sistemu kjer je bil pristop k varnosti letenja praktičen privzgojen s strani inštruktorjev letenja in ne birokrastko teoretičeno pogojen in ko se je za nameček tudi občutno več letelo, smo namreč dokazano imeli boljše varnostne rezultate in manj zgoraj opisanih sistemskih anomalij. Potrebno se bo začeti ukvarjati z resnično, praktično in ne imaginarno papirnato varnostjo letenja.Kdaj ste nazadnje videli inšpektorja, da se je vsedel v šolski avijon in preveril usposobljenost instruktorja ali napredek kandidata?

 

Več kot neprimereno dolg in birokratski je tudi sistem pridobivanja dovoljenj za letalske mehanike in sistem vzdrževanja in ohranjanja plovnosti letal splošnega letalstva v EASA okolju. Sistem šolanja letalskih mehanikov umetno ustvarja pomanjkanje kadra in s tem dviguje stroške. Tudi to smo že videli v preteklosti. Kot pa ste verjetno sami ugotovili je tudi tu birokratski pristop dosegel vrhunec. Prišli smo do točke, kjer določeni uradniki slepo sledijo svojim postopkom in so tudi menja, da so boljše usposobljeni za preverjanje od proizvajalca letal. Tu bo potrebno nekaterim naliti čistega vina. Ves ta balast seveda dviguje stroške v nebo, duši razvoj in podpira razraščanje birokracije. Cessna ali Piper nista Airbus A330 ali Boeing 737. Okolje je drugačno in potrebuje popolnoma drugačen pristop. Predvsem tu pa vidim v naslednjih letih močno vlogo AOPA Slovenija.

 

Letalstvo je več kot način prevoza ali zabava v nedeljo. Je tudi gonilo razvoja vsake države. Države, ki imajo svojo proizvodnjio letal, razvit šolski sistem za šolanje osebja so na vrhu po vseh kazalnikih v svetu. Slovenija je relativno bogata država in si tak sistem zasluži. Zadnjih 32 let se je iz sistema neusmiljeno jemalo. Negativni zasebni interesi so prevladovali in dobesednio uničevali sistem. Zdaj je zamnjkalo. Vlagajmo svoj denar in lastno energijo v kader, tehniko in celoten šolski sistem. Tako bomo tudi spodbudili tudi regulatorja, ki vedno in na večino področjih caplja nekje za gospodarstvom, da nam bo moral slediti. S tem bo mogoče lahko upravičil, velikokrat že koraj nesramno drage stroške licenciranja, plovnosti in ostalih svojih storitev. Mogoče se tako lahko čez nekaj let ponovno postavimo na zemljevid ob bok Čehom, Poljakom, Nemcem in ostalim letalskim narodom, na katerega zagotovo tudi spadamo. 

 

capt. Blaž Berdnik, AOPA

#138

Predsednik

AOPA Slovenija

nazaj